Predstavitev projekta
Osip v osnovnem in srednjem šolstvu oz. zgodnje opuščanje šolanja (ZOŠ) je ovira za gospodarsko rast in zaposlovanje. Hkrati zgodnje opuščanje šolanja (ZOŠ) zavira tudi produktivnost in konkurenčnost ter spodbuja revščino in socialno izključenost. Mladim, ki zapustijo izobraževanje in usposabljanje predčasno, umanjkajo spretnosti in kvalifikacije, zato se srečujejo z resnimi in dolgotrajnimi težavami pri vstopu na trg dela. V letu 2012 skoraj 5,5 milijona mladih, starih od 18 do 24 let, ni končalo srednje šolanja, tj. niso bili izobraženi in usposobljeni na tej ravni. Na evropski ravni je med brezposelnimi kar 23,2 % mladih, med temi pa je povprečna stopnja brezposelnosti med zgodnjimi osipniki 40,1 %. Zmanjševanje zgodnjega osipništva je odskočna deska k izboljšanju priložnosti mladih in k podpori za pametno, trajnostno in vključujočo rast (Evropska komisija 2013). Boj proti predčasnemu opuščanju šolanja je postal glavna prednostna naloga držav članic EU in je izpostavljena tudi v dokumentu »Strategija Evrope 2000«. Ta združuje preprečevanje in posredovanje pri ZOŠ. Osrednji in glavni cilj strategije je, da bi vsak mladostnik moral imeti možnost za izgradnjo prihodnosti in posledično uspeh v življenju. To je glavna skrb za doseganje socialne kohezije in pošten izobraževalni sistem. Vključuje vse člane vzgojne skupnosti in tesne odnose z lokalnimi oblastmi in strokovnjaki, ki naj bi omogočili alternativne rešitve za vsakega mladostnika, ki se sooča s težavami v šoli.
Za boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja (ZOŠ) so obšolske dejavnosti zunaj šolanja ključnega pomena, predvsem na občutljivih mestnih območjih, kot so predmestja, območja z visoko stopnjo brezposelnosti, območja, kjer je velik delež osipništva in kjer mladi stanujejo pri starših. Otrokom in mladostnikom predlagajo različne oblike dejavnosti, ki jim omogočajo naučiti se jezika, matematike ali pridobiti drugo znanje prek iger ali družbenih dejavnosti. Osrednja zamisel je, da mladostniki, ki se čutijo izgubljene in so zapustili šolo, znova pridobijo samozavest in upanje. Te dejavnosti združujejo različne profile »mentorjev«, predvsem šolskih učiteljev, ki tesno sodelujejo s prostovoljci in plačanimi strokovnjaki. Rezultat sodelovanja so različni in dopolnjujoči pedagoški pristopi. S takšnimi alternativnimi pristopi lahko ponovno spodbudimo mlade s težavami v šoli, da najdejo pot v šolo, hkrati pa s temi metodami preizkusimo druge pedagoške metode, ki jih uporabljajo tudi odrasli (strokovnjaki v združenjih ali lokalnih organih), za izboljšanje ocen v šoli. Ta metoda je izboljšan pedagoški pristop, povezan z obšolskimi dejavnostmi (igro, športom, kulturnimi dejavnostmi ...), s čimer premostimo vrzel med neformalnim in priložnostnim učenjem (zunaj šolanja) in učenjem (v šoli). Pionirski projekt na evropski ravni Success at School (SAS, 2012–2014) se je že osredotočil na prostovoljstvo kot alternativni pedagoški pristop, kako ponovno pritegniti mlade, ki se soočajo z zgodnjim opuščanjem šolanja (ZOŠ).
Cilj projekta Schola je oblikovanje orodja in metode za strokovnjake – učitelje v šoli in mentorje zunaj izobraževalnega sistema – s katerim bi ugotavljali in ocenjevali znanje in kompetence oziroma jih razvijali s prostovoljnim delom mladih. Tako bi podprli njihovo delo z mladimi, ki se soočajo s težavami v šoli ali že zgodaj opustijo šolanje, in se tako uspešno borili proti zgodnjemu opuščanju šolanja (ZOŠ).Projekt se izvaja na nadnacionalni ravni, saj je študija PISA pokazala koristen učinek nadnacionalne obravnave spodbujanja in izvajanja izobraževalnih politik. Schola združuje države z različnimi izobraževalnimi okolji, kjer se neformalno in priložnostno učenje različno upoštevata. V Franciji in Belgiji, na primer, si prizadevajo za izboljšanje neformalnega in priložnostnega učenja (vsaj med odraslimi), na Poljskem, v Italiji in Sloveniji pa je formalno učenje še vedno osrednja referenca za določanje učnega uspeha učencev in dijakov.
Cilj projekta Schola je oblikovanje treh glavnih intelektualnih dosežkov (IO):
IO1 - Orodje in mentorstvo za edukatorje - učitelje v šoli in mentorje zunaj šole - da bi lahko prepoznali in ocenili spretnosti in kompetence, ki so jih mladi pridobili s pomočjo prostovoljstva in da bi bili sposobni podpirati delo mladih, ki se srečujejo s težavami v šolah ali preprečevati zgodnja opuščanja šolanja. Osnovne in transverzalne veščine, ki jih navdihujejo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje (EU, 2006), bodo tako opredeljene in ocenjene na podlagi izkušenj, pridobljenih s strani mladih, ki se srečujejo s težavami v šoli ter s pomočjo prostovoljnih izkušenj v povezavi s spretnostmi in kompetencami.
IO2 - mentorstvo za strokovnjake združuje teoretične in praktične vsebine - znanje o zgodnjem opuščanju šolanja in strategije za boj proti njemu; razlaga vloge, ki jih imajo različni vzgojitelji; opozarja na različne vrste učenja (formalno, neformalno, priložnostno); predlaga praktične napotke za različne profile edukatorjev (učitelje v šoli in strokovnjake zunaj šole); prinaša izkušenje, ki smo jih pridobili s strain strokovnjakov.
SCHOLA_IO2_MENTORSTVO PROSTOVOLJCEM.pdf
IO3- končna e-knjiga je pedagoška podpora za strategijo Schola, ki bo razširjena med omrežji, zgrajenimi v petih državah, ki zbirajo povratne informacije s strani uporabnikov.